Bil je deževni petek v začetku oktobra … V načrtu je bilo, da izpeljemo skupno dejavnost vseh treh skupin v gozdu. Ker pa nam je ta dan ponagajalo močno deževje, je tako na hitro v jutru padla ideja, da bi lahko pripravili jabolčno pito. Tisto jabolčno pito, ki so jo otroci z navdušenjem omenili na zadnji predstavi, ko je v naše kraje prišla gospa Jesen. Jabolk je bilo veliko v kuhinji, pa tudi nekaj masla in moke. Prav vse sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo tiste prave jabolčne pite. Da ne bi kršili ukrepov in se združevali v eni igralnici, smo si strokovne delavke domislile metodo “potujoče posode”.

Otroci starejše skupine so se lotili rezanja jabolk, v srednji skupini pa smo zamesili testo in ga razvaljali na pekač. Med tem je bilo sila čudovito opazovati otroke. V starejši skupini je med rezanjem eden od dečkov svoje občutke izrazil z besedami: “Mene pa tole rezanje jabolk res pomirja.” Medtem pa smo v srednji igralnici že posegali s svojimi rokami po mešanici moke, masla in vode. Tudi občutek hladne moke v kombinaciji z mehkim maslom dene nadvse pomirjajoče. Gnetli smo tako dolgo (si na koncu tudi malo pomagali z ročnim mešalnikom), da je nastalo pravo krhko testo. Testo smo z rokami in valjarjem porazdelili po pekaču, nekaj pa smo ga prihranili za tisko končno piko na i. Pekač smo odnesli v igralnico starejših, ki so narezana jabolka z dodadkom medu razporedili po testu in nam vrnili že skoraj pripravljeno pito za peko. Na jabolka smo nato s pomočjo tudi najmlajših otrok, ki so se seznanili z že oblikovanim testom, nadrobili še drobne kroglice za dodano hrustljavost jabolk.

Še dobro, da je naša kuharica Simona vedno “za stvar” in z veseljem počuva naše kuharske stvaritve, ki se med našimi gibalnimi dejavnosti pridno pečejo v precej stari pečici, ki zato potrebuje nekaj več časa, da dobro zapeče tisto, kar je zapeči treba.

Ker je pečica potrebovala nekaj več časa, smo se sladkali šele po počitku, ampak je teknilo. In otroci so še pred pozdravom staršem ob odhodu veselo pripovedovali o peki naše jabolčne pite. Ugotovili smo, da tudi s skupnimi močmi, čeprav ločeno, lahko naredimo okusen priboljšek. Tokrat nas je ta lepo, sladko pospremil v zaslužen vikend.

           

Urša Dubravica

Skip to content

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri