Vse več raziskav potrjuje, kako zelo pomembno je skupno branje za razvoj otroka in njegovo kasnejšo uspešnost v šoli in v življenju. Zato je pomembno, da spodbudimo starše, da otrokom že v zgodnjem otroštvu veliko berejo. Projekt smo kljub vmesnemu zaprtju vrtca izvajali od meseca oktobra do meseca maja. V času zaprtja vrtca, sem za starše in otroke v mesecu decembru pripravila dnevne spodbude oziroma naloge, med katerimi je bilo tudi branje knjig in risanje oziroma izdelava izdelka iz odpadne embalaže na temo knjige. Starši so mi poslali tudi fotografije. Tekom leta smo v vrtcu prebrali več knjig z različno eko tematiko: Zelo lačna gosenica, Mestna miška in poljska miška, Ples v zabojniku, Drevo Krištof, Ježek Snežek in poplava, suša, …Vsakodnevno smo imeli bralne minutke. Otrokom sva brali pred počitkom, tekom dopoldneva, popoldan ali pred zajtrkom. Otroci so se vedno samodejno pridružili, se usedli zraven na blazino, tako da so videli ilustracije in poslušali, tudi komentirali, se pogovarjali, prepoznavali in poimenovali predmete na slikah. Knjiga je bila tudi vez, ki nas je z otroki zbližala, ustvarila zaupanje. Otroci so ob branju razvijali jezikovne zmožnosti, predbralne in predpisalne spretnosti in sposobnosti. V vrtcu smo bolj podrobno obdelali dve knjigi, in sicer Žabec je junak, ki govori o poplavi in knjigo Rokavička, ki nam je služila tudi kot uvod v projekt Gozd. V oddelku je kar šest tuje jezičnih otrok, zato sem zanje prilagodila izvajanje projekta tako, da je bilo dovolj, če so povedali vsaj nekaj slovenskih besed, npr. poimenovali živali, ki so nastopale v knjigi. Ostali otroci pa so individualno pripovedovali vzgojiteljicama. Njihovo pripovedovanje sem zapisala in ga vložila v otrokov Portfolio. Na temo obeh knjig smo likovno ustvarjali, risali, lepili, barvali, šivali, pretikali vrvico skozi luknje in razvijali tudi fino motoriko. Starše sem spodbudila, da so otrokom prebrali vsaj eno knjigo ter skupaj z otrokom ustvarjali na temo. Odziv je bil zelo spodbuden. Odzvalo se je 11 staršev. Otrok je o prebrani knjigi pripovedoval v okviru svojih zmožnosti vsem otrokom in vzgojiteljicama, kar se je izkazalo kot primer dobre prakse, saj so otroci to naredili zelo radi, izgubili morebitno začetno tremo in res nekateri za svojo starost pripovedovali tekoče, slovnično pravilno, nekatere dele kar na pamet, tako da so jih otroci vedno z zanimanjem poslušali ter se tudi na ta način učili jezika. Starši so bili zelo inovativni pri ustvarjanju, izdelali so razne pripomočke, plakate, pripravili pobarvanke za vse otroke, kar je bilo otroku v pomoč pri pripovedovanju zgodbe. Tudi starši so izbirali iz seznama Eko vsebin, npr. Bi se gnetli na tej metli, Sovica Oka ter druge primerne otrokovim sposobnostim. Ob zaključku projekta smo v naši garderobi pripravili razstavo z naslovom Eko branje za eko življenje. S projektom imamo same pozitivne izkušnje in ga bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj otrok ob branju razvija kritično mišljenje, se vživlja v književne junake, razvija empatijo. Družinsko branje je ključ za oblikovanje dobrih bralnih navad pri otroku ter hkrati krepi vez med staršem in otrokom, ki se bo ohranila tudi kasneje v življenju.

       

Zdenka Burja

Skip to content

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri