V Vrtcu pri Oš Matije Čopa se zavedamo pomena zdravja za otroke in smo bili zato v letošnjem letu udeleženi tudi v projekt Zdravje v vrtcu, ki ga organizira NIJZ.

V nekaj stavkih si lahko preberete tudi vsebino in izpeljavo projekta v letošnjem letu.

V svoje delo smo vpletli 5 dejavnosti, in sicer:

1. Rdeča nit letošnjega seminarja Zdravje v vrtcu – »počutim se dobro«

Rdeča nit letošnjega izobraževanja zdravje v vrtcu je bila na nek način vpletena skozi naše celoletno delo.

Veliko smo se pogovarjali o zdravju samem, o skrbi za zdravje in ko smo naštevali kaj vse je pomembno za ohranjanje našega zdravja, smo prišli do teme “počutim se dobro”. Poleg ustrezne higiene so otroci našteli še nekaj ključnih stvari, ki nam pomagajo ohranjati zdravje, in sicer to, da se veliko igramo, da se gibamo in, da se zabavamo.

Skupaj smo sklenili, da bomo to v največji meri upoštevali, ter se lotili dela.

Temo smo priključili temi skrbi za zdravje in jo nato vlekli še čez celo leto.

Lotili smo se vsake točke posebej in poskrbeli, da smo se:

– veliko igrali

Sploh v tednu otroka, smo se z otroki odločili, da se držimo njihove pravice do proste igre in izbiro igre.

Vzgojiteljice smo jim nevede podtikale različne pripomočke, da so dosegali cilje, ki smo si jih zadali, otroci pa so bili veseli, ker so imeli občutek, da oni vodijo igro in niso vodeni. Pri tem pa so morali upoštevati, da poskrbijo, da se vsi dobro počutijo, se veliko smejejo, da kdo koga ne omejuje, da zdravo in počasi jedo, da skrbijo za higieno in imajo tudi pravico do počitka.

– bivali na prostem.

Za bivanje na prostem ni bilo problema, ker še ni minil dan, da bi kateri od otrok rekel, da ne bi šel ven.

Dejansko imajo otroci obeh skupin zelo veliko željo biti zunaj in raziskovati. To smo vzgojiteljice uporabile v njihovo in naše skupno dobro in jih večkrat peljale na različne sprehode v različna okolja.

Najbolj jim je bil všeč gozd, kjer so lahko raziskovali gibalno in intelektualno.

– počivali.

Da so se otroci res počutili dobro smo vzgojiteljice organizirale in prilagodile tudi počitek. Otroci, ki niso želeli spati so po pravljici vstali in se umirjeno igrali, ter omogočili ostalim,da spijo. V naš vsakdan smo uvedli tudi elemente otroške joge.

– se smejali.

Vzgojiteljice smo z različnimi aktivnostmi (tetka jesen, maškare, dnevi odprtih vrat, gibalni poligoni, čarovnica mica,…)čez celo leto zabavale otroke in z našo norčavostjo, ter dobro voljo privabljale nasmeške na obraze otrok in nas samih.

2. Zdrava prehrana

Z vzgojiteljico sosednje skupine sva naredili načrt kako bi potekala vključitev zdravega prehranjevanja v naš sklop dejavnosti. Obema se je to za današnje čase zdela pomembna tema.

Določili sva skupna izhodišča, nato sva izvajali dejavnosti vsaka v svoji skupini. Po končani temi smo naredili skupno evalvacijo in se pogovorili o tem kaj smo se naučili, ter si ogledali izdelke posamezne skupine na to temo.

Z otroki smo se najprej pogovorili o tem, kaj oni ponavadi zajtrkujejo, nato kakšno hrano imajo radi in jim dale nalogo, da o tem vprašajo še svoje starše. Nato smo naredili graf in se ob njem pogovorili o tem katera hrana je otrokom najbolj všeč, katera staršem.

Prebrali smo tudi knjigo “Zakaj je palčka Skakalčka bolel trebušček?” avtorice Manuele Pendl in se ob njej pogovorili o tem kakšna je bila naša izbira hrane, zdrava ali nezdrava in zakaj je to pomembno.

Naredili smo živilski semafor ter prehransko piramido in iz časopisa izrezovali posamezno hrano, ter jo dodajali na plakat.

Pogovorili smo se tudi o pomenu dnevnega ritma in kulturnega ter umirjenega uživanja obrokov, ter si za hrano vzeli malo več časa kot ponavadi.

Otroke smo spodbujale, da tako počno tudi doma. Od staršev smo dobile pozitivne povratne informacije.

Obe skupini je v tem času obiskala tudi zobozdravnica in še sama poudarila pomen zdrave prehrane za lepe zobe.

Vzgojiteljice smo v tem času naročile malo več dodatne zelenjave in sadja (čeprav to kot dodaten obrok pripada mlajšim skupinam), ter ga na različne načine dekorativno narezale, tako da smo otrokom tudi zelenjavno malico naredile še bolj privlačno.

3. Gibanje

V naši enoti gibanje vsakodnevno načrtovano vnašamo v naše delo, saj se zavedamo pomena gibanja z otrokov zgodnji razvoj.

Tako smo v povezavi s fit metodologijo našega vrtca, v letošnjem letu izvajali naslednje aktivnosti s področja gibanja.

– Fit kotički

Zaposlene smo vsakodnevno pripravljali fit kotičke, za katere smo načrtovale, da so otrokom predstavljali izziv. Otroci so preko kotičkov pridobili zaupanje v svoje telo in pridobili gibalne spretnosti.

Gibanje je bilo vsakodnevno vključeno v življenje otrok v enoti.

Poleg gibalnih kotičkov so zaposlene za otroke velikokrat pripravljale gibalne postaje, poligone v prosti igralnici, garderobi, telovadnici in zunaj na prostem.

Otroke smo seznanile tudi z različnimi oblikami telovadbe in jogo. Starejši otroci so spoznali različne gibalne igre s pravili ( Štorklje in žabe, Lisička kaj rada ješ, …).

– Ljudske rajalne igre

Na prvem hišnem aktivu smo zaposlene sprejeli odločitev, da se bomo v tem letu posvetili ljudskim rajalnim igram in otrokom, ki prihajajo iz drugega kulturnega območja, prinesle v vsakdan tudi delček slovenske kulture.

Anka Vidmar nam je tako predstavila nekaj zanimivih ljudskih iger, ki so bile primerne tudi za najmlajše. Spoznali smo Trnuljčico, igro o kruhu., rdeče češnje,…

– Bivanje na prostem

Trudile smo se, da bi otrokom vsakodnevno omogočili bivanje na prostem. Ob sončnih dnevih smo skoraj vse dopoldne preživeli zunaj. Otroci so se igrali na vrtčevskem ali šolskem igrišču, hodili so na sprehode, obiskali so gozd in Kokro.

Bivanje na prostem je bilo izvedeno v vsakem vremenu. Tudi s palerinami. Otroci so zelo izboljšali hojo na daljše razdalje in telesno kondicijo. Poleg gibanja so lahko opazovali naravo v vseh letnih časih in vremenih, ter raziskovali z lupami in plezali po drevesih, deblih, skakali v varno globino,…Več časa so otroci preživeli zunaj, bolj umirjeni in sproščeni so se vrnili v igralnico. V toplejših dnevih smo bivanje na prostem izvedli takoj po zajtrku. Prav tako je bilo potrebno kar nekaj organizacije glede izvajanja gibanja na igrišču po vrnitvi otrok v vrtce po končani epidemiji.

Na sprehode smo hodili z obroči, da se otroci niso držali drug drugega, ampak je bil vmes še obroč. Te smo potem uporabili tudi za igro.

V drugi polovici junija v najmlajši skupini načrtujemo tudi športno gibalno srečanje za starše skupaj z otroki na igrišču šole pri kateri je naš vrtec.

– Seznanjanje otrok s športom

V preteklem šolskem letu smo otroke seznanili s kar nekaj zvrsti športa. Na šolskem igrišču so se srečali z nogometom in košarko.

Otroci starejše skupine so se lahko preizkusili v rolanju in kolesarjenju. Starejša skupina je obiskovala tečaj drsanja in plavanja in se udeležila mini olimpijade. Zimskih športov pa zaradi pomanjkanja snega letos, razen dričanja po hribčku, nismo izvajali.

– Spremljanje gibalnega napredka otrok

Zaposlene smo v okviru formativnega spremljanja otrok, le te ves čas opazovale in beležile njihova močna in šibka področja. Na podlagi tega smo tudi načrtovale pedagoško delo in otrokom dali možnost, da svoje gibalne sposobnosti izboljšajo. Prav tako je otroke pri gibanju motivirala nalepka malega sončka.

– Hidracija

Otroci imajo ves čas na voljo vrč z vodo in skodelice. Kadar je otrok žejen si pijačo lahko samostojno postreže. Kljub temu je otroke in zaposlene tekom dneva še vedno potrebno opomniti na pitje.

– Dan zdravja

Dan zdravja smo tudi letos obeležili s tekom na sto metrov. Poslali smo fotografije dogodka in za dogodek prejeli priznanje.

4. Osebna higiena

Z otroki smo se že v januarju v sklopu projekta skrbi za zdravje temeljiteje lotili skrbi za osebno higieno.

Skupaj smo naredili piktograme, ki smo jih nalepili v kopalnico, da imajo otroci vedno možnost se spomniti temeljev osebne higiene.

V obe skupini smo povabili Matjaža in Jano iz centra za krepitev zdravja Kranj, ki sta nam na hudomušen način predstavila bacile in viruse v malo drugačni luči in nas podučila kako in zakaj moramo skrbeti za svoje zdravje, ter kako in zakaj si je potrebno pravilno umivati roke.

S seboj sta prinesla uv svetilko in prikazala, kako se bacili in virusi hitro prenašajo.

Nato sta vsakemu otroku omogočila, da to svetilko preizkusi in si umiva roke, dokler ni pod uv svetilko zaznati nobene sledi bacilov več.

Otrokom je bilo to zelo zabavno in od takrat dalje ni bilo nobenih težav umivati si roke.

Pogledali smo si še lutkovni film in posnetek na spletni strani NIJZ”čiste roke za zdrave otroke” in še enkrat obnovili naše zdravje.

Je pa nekaj težav otrokom predstavljalo brisanje nosov in ravnanje z odpadki, zato smo naredili piktogram še za to in se dogovorili, da drug drugega opozarjamo kdaj in kam je potrebno odvržti uporabljen robec.

Prav tako smo tej temi ponovno namenili pozornost po vračanju otrok v vrtec po zaprtju zaradi virusa covid-19.

Vzgojiteljice smo izdelale spomin in druge didaktične igrače, s katerimi so otroci dnevno ravnali in se obnjih tudi pogovarjali. Zaigrale smo jim tudi hudomušno predstavo, ki je povzela vse temeljne značilnosti osebne higiene, ter pravljico s pomočjo kamišibaja.

Otroci so se pozabavali tudi z močjo vetra, ki smo ga povezali s problematiko prenašanja bacilov, Tako so otroci ustvarjali svoje “zdrave umetniške bacile” in jih razstavili staršem.

5. Varno s soncem

Ker se je sonce že dobro ogrelo smo se v naši enoti pogovorili tudi o varnem bivanju na soncu in zato na igrišče ter sprehode odhajali ob zgodnejših urah, s seboj nosili steklenico z vodo in lončke, ter se zadrževali v senci. Moč sonca smo si ogledali tudi skozi lupo, ki je s pomočjo sonca uspela zažgati posušeni list in bi zato odvržena v naravi lahko povzročila ogromno škodo.

Otroci najstarejše skupine so se pogovarjali tudi o morju, dopustu, škodljivih vplivih sončenja, hidraciji, zaščiti pred soncem in izdelali čudovite ladjice s katerimi smo okrasili hodnik. Naredili pa so tudi maketo sonca, dežja in oblakov in se pogovarjali o vremenu.

Mlajši so se prav tako zabavali z vremenom in varnem bivanju zunaj, izdelali barčice iz papirja, jih spuščali po vodi in si izdelali pokrivala, ter se pogovorili o tem kako se pred soncem zavarujemo ljudje, živali in rastline.

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri