Kako spraviti v nekaj stavkov oz. vrstic, tako enkraten dogodek, kot je VSTOP V VRTEC. 

Tako za otroka, kot tudi za starša. 

Enkraten  zaradi posebnosti in edinstvenosti tega dogodka in enkraten zato, ker se dogaja resnično prvič, nikoli prej in nikoli kasneje. Torej tukaj in zdaj. Dogodek , ki postane dogajanje, proces v smislu uvajalnega obdobja, predvsem v mesecu septembru. 

Ki je lahko zelo lep, prijeten, ali pa zelo zbegan, prestrašen, naporen, jokajoč… 

 

Kaj je v začetku najbolj priporočljivo (oz. že veliko prej pred vstopom): 

  • lastna priprava staršev (zlasti matere) na ta dogodek,njihov odnos do vrtca: ali sem pripravljen-a  otroka »spustiti« od sebe in ga zaupati drugi odrasli osebi, treba se je pogovarjati o svojih stiskah, dilemah, občutkih krivde, pa tudi o radovednosti, novih izzivih, radosti… 

 

Zakaj? Zato, ker se občutja staršev nezavedno  prenašajo tudi na otroka in če ta (prevečkrat) začuti  njihov strah, neodločnost, žalost…, se lahko težje vključi v skupino 

  • realna slika vrtca: seveda je to odvisno tudi od starosti otroka (koliko, kako in kaj povedati);  z besedami povedati, kaj se lahko dogaja – prijetne, pa tudi manj prijetne stvari, veliko novih otrok, pa odrasli, hrup, pa »borba« za igrače, praska, ugriz…), tudi mlajšim otrokom (umirjeno, potrpežljivo); seveda pa je izkušnja sama tista, ki je ne moremo prevzeti na svoja ramena. Čeprav bi velikokrat radi.  In tudi prav je tako, vsaka izkušnja pomeni rast .  

 

  • uvajanje naj bo postopno (zlasti pri mlajših otrocih), v dogovoru z vzgojiteljico , povejte ji čim več o otroku ( posebnosti, navade, ritem, kako se potolaži, kaj ga vznemirja, kaj mu je všeč…); čim več sprašujte, če čutite tako;  vzemite si čas, predvsem pa veliko potrpežljivosti, razumevanja in ljubezni do otroka in do sebe 
  • uvajalni čas (prisotnost staršev)naj ne bo predolg, ker lahko postane dodatna ovira za otroka 
  • če je možno, naj v tem obdobju ne bi uvajali dodatnih novosti, sprememb (odvajanje od dude, flaške, plenic…, selitev, ločitev staršev…) 
  • otrok naj prinese s seboj njemu ljubo igračo ali predmet, ki ga pomirja, ki mu pomeni vez z družino, domom… 

 

Ker je to za otroka velika sprememba (verjetno prva daljša ločitev od staršev; novo okolje, veliko ljudi-otroci, odrasli; hrup, glasnost, nova pravila, red…), se lahko pojavijo t.i. adaptacijske težave, ki pa so povsem običajne in kmalu izzvenijo:    

 

  • otrok ob ločitvi joka, se drži staršev 

 

  • je bolj občutljiv, nemiren, utrujen 
  • težje zaspi, slabše je,  
  • zboli 
  • odklanja starše 
  • včasih se težave pokažejo kasneje… 

 

velikokrat pa  se marsikaj od tega ne zgodi in otrok sprejme vstop veliko lažje, bolj sproščeno in brez nekih posebnosti, kot smo si odrasli zamišljali. 

 

 

Zatorej  DRAGI STARŠI:   

predvsem zaupajte vase, v svoje odločitve in stojte za njimi,  poslušajte svoje srce; 

Zaupajte svojim otrokom, jih »spustite« od sebe, a hkrati bodite z njimi; 

In zaupajte vrtcu oz. vzgojiteljicam in pomočnicam, da bodo hotele, znale in zmogle poskrbeti za vašega otroka. 

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri