Kekec

POROČILO PROJEKTA ZDRAVJE V VRTCU 2020

V mesecu juniju v vrtcu Kekec že tradicionalno obeležujemo dan češenj. Letos smo v sklopu celoletnega projekta s Kekcem v Kekcu prav tako pripravili pester nabor dejavnosti povezanih s tem rdečim, sočnim in sladkim sadežem. Naše druženje smo pričeli z rajalno igro »Rdeče češnje rada jem«. Na mizah so nas čakale vabljive češnje, katere so otroci z veseljem jedli, nato pa so svojo natančnost lahko preizkusili v dveh igrah in sicer v igri »pljuni peško« in v igri »zadeni češnjo«. Za vse male ustvarjalce smo vzgojiteljice pripravile tudi nekaj likovnih delavnic. Otroci so češnje odtisovali z zamaški, lahko pa so jih tudi izrezovali in lepili na list. Rdeča usta, polni želodčki in nasmejana lička so nam dala vedeti, da je dan češenj uspel kot smo pričakovali.

Anja Grošelj

Starejši sredinci smo v okviru teme Kekec v Kekcu, obiskali Kekčevo deželo v Kranjski gori. V lepem sončnem vremenu smo podoživljali pravljične vsebine pisatelja Josipa Vandota. Družili smo se s pravljičnimi junaki, s Kekcem, Pehto, Mojco, Bedancem in Brincljem. Junaki so bili hudomušno navihani in so nas od srca nasmejali, no, Bedanec pa nas je čisto malo prestrašil. Ker znamo oponašati sovo, smo ga hitro pregnali.

V čudovitem planinsko gorskem svetu, so se lepota, mir, veselje in zadovoljstvo, razširili globoko v nas in vse okoli nas.

Vzgojiteljica : Nada Faganel

Starejši sredinci so se v začetku meseca maja, udeležili letovanja na kmetiji. Na kmetiji so bivali tri dni in prvič odšli od doma brez staršev. Otroci so premagali strah, bili so pogumni, veseli in sproščeni. Spodbudno in prijazno učno okolje, je otrokom in odraslim ponujalo veliko pestrih in zanimivih aktivnosti.

Po predhodno izdelanem programu, so se otroci učili, opazovali, igrali in aktivno vključevali v različne dejavnosti na kmetiji : spoznali so domače živali in jih hranili, molzli kravo v hlevu, opazovali matico in čebele delavke in spoznali veliko koristnega o življenju čebel, z lovcem so v lovski sobi opazovali divje živali in prisluhnili njihovim značilnostim, jahali konja, sekli in grabili travo, spoznali vrste žit in aktivno sodelovali pri peki domačega kruha v krušni peči, kurili večerni kres, spoznali staro hišo in različne stare predmete, se odpravili na izlet na STARI VRH, kjer so na poti odkrivali skrite gozdne živali in ptice, si ogledali smučišče in adrenalinski park, opazovali lastnika kmetije pri izdelovanju piščali, na katere so piskali in pripravili pravi mali koncert.

Otroci so večkrat narisali svoja doživetja v velike brezčrtne zvezke. Reševali so naloge v knjižici Mali planinec, praznovali dva rojstna dneva prijateljev in se zabavali ob glasbi, na večernem plesu v pižamah. Vsak dan so prisluhnili novim pravljicam, se igrali med počitkom in se obiskovali v sobah kjer so razvijali medsebojno komunikacijo in poglabljali prijateljstva. Pridobivali so spoznanja, kako skrbeti za svoje stvari, da se ne izgubijo. Pridobivali so delovne navade in se učili samostojnosti.

Vzgojiteljica : Nada Faganel

Vse več raziskav potrjuje, kako zelo pomembno je skupno branje za razvoj otroka in njegovo kasnejšo uspešnost v šoli in v življenju. Zato je pomembno, da spodbudimo starše, da otrokom že v zgodnjem otroštvu veliko berejo. Projekt smo kljub vmesnemu zaprtju vrtca izvajali od meseca oktobra do meseca maja. V času zaprtja vrtca, sem za starše in otroke v mesecu decembru pripravila dnevne spodbude oziroma naloge, med katerimi je bilo tudi branje knjig in risanje oziroma izdelava izdelka iz odpadne embalaže na temo knjige. Starši so mi poslali tudi fotografije. Tekom leta smo v vrtcu prebrali več knjig z različno eko tematiko: Zelo lačna gosenica, Mestna miška in poljska miška, Ples v zabojniku, Drevo Krištof, Ježek Snežek in poplava, suša, …Vsakodnevno smo imeli bralne minutke. Otrokom sva brali pred počitkom, tekom dopoldneva, popoldan ali pred zajtrkom. Otroci so se vedno samodejno pridružili, se usedli zraven na blazino, tako da so videli ilustracije in poslušali, tudi komentirali, se pogovarjali, prepoznavali in poimenovali predmete na slikah. Knjiga je bila tudi vez, ki nas je z otroki zbližala, ustvarila zaupanje. Otroci so ob branju razvijali jezikovne zmožnosti, predbralne in predpisalne spretnosti in sposobnosti. V vrtcu smo bolj podrobno obdelali dve knjigi, in sicer Žabec je junak, ki govori o poplavi in knjigo Rokavička, ki nam je služila tudi kot uvod v projekt Gozd. V oddelku je kar šest tuje jezičnih otrok, zato sem zanje prilagodila izvajanje projekta tako, da je bilo dovolj, če so povedali vsaj nekaj slovenskih besed, npr. poimenovali živali, ki so nastopale v knjigi. Ostali otroci pa so individualno pripovedovali vzgojiteljicama. Njihovo pripovedovanje sem zapisala in ga vložila v otrokov Portfolio. Na temo obeh knjig smo likovno ustvarjali, risali, lepili, barvali, šivali, pretikali vrvico skozi luknje in razvijali tudi fino motoriko. Starše sem spodbudila, da so otrokom prebrali vsaj eno knjigo ter skupaj z otrokom ustvarjali na temo. Odziv je bil zelo spodbuden. Odzvalo se je 11 staršev. Otrok je o prebrani knjigi pripovedoval v okviru svojih zmožnosti vsem otrokom in vzgojiteljicama, kar se je izkazalo kot primer dobre prakse, saj so otroci to naredili zelo radi, izgubili morebitno začetno tremo in res nekateri za svojo starost pripovedovali tekoče, slovnično pravilno, nekatere dele kar na pamet, tako da so jih otroci vedno z zanimanjem poslušali ter se tudi na ta način učili jezika. Starši so bili zelo inovativni pri ustvarjanju, izdelali so razne pripomočke, plakate, pripravili pobarvanke za vse otroke, kar je bilo otroku v pomoč pri pripovedovanju zgodbe. Tudi starši so izbirali iz seznama Eko vsebin, npr. Bi se gnetli na tej metli, Sovica Oka ter druge primerne otrokovim sposobnostim. Ob zaključku projekta smo v naši garderobi pripravili razstavo z naslovom Eko branje za eko življenje. S projektom imamo same pozitivne izkušnje in ga bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, saj otrok ob branju razvija kritično mišljenje, se vživlja v književne junake, razvija empatijo. Družinsko branje je ključ za oblikovanje dobrih bralnih navad pri otroku ter hkrati krepi vez med staršem in otrokom, ki se bo ohranila tudi kasneje v življenju.

Zdenka Burja