Veselo se je začelo naše novo Ježkovo šolsko leto. Strokovno usposobljene ježevke smo ponovno v nekoliko drugačni postavi, tisti tapravi, energični in polni novih, včasih tudi nekoliko norih predvsem pa domiselnih idej za skoraj celo leto naprej.
Uvajanja še ni bilo konec, ko nas je “teden mobilnosti” popeljal peš v gozd. Četica vseh otrok, od nastarejših do najmlajših, je v sredo, 21. 9., najprej sklenila velik pozdravni krog na šolskem igrišču, se organizirala v že omenjeno četico (starejši so ponosno vodili za roke mlajše) in zakorakali smo strumno in pogumno v našo gozdno igralnico. Pred igralnico ponovili, kakopak, gozdni bonton in se zares imenitno poigrali, raziskovali v njej. Gozdna igralnica je res lepo sprejela cel vrtec in čas se je za tisto uro kar ustavil. Smo pa ugotovili, kaj hitro, da čas še prehitro teče, ko se imamo tako lepo. Niti joka najmlajših ni bilo slišati, tako nas je prevzela in odnesla v najrazličnejše svetove naša gozdna gospa.
Naslednji dan smo se pomerili v pravem kolesarkem poligonu. Pa nismo bili samo kolesarji. Tudi skiroji, poganjalčki in kak mali rdeči avto je zahupal na šolskem igrišču. Naučili smo se nekaj znakov, ki jih srečamo na cesti, bili pa smo tudi že dobro pripravljeni, da v našo vas vstopi botra jesen.
Gospa Botra jesen pa ni bila tako zelo pripravljena in ozaveščena o prometnih znakih in cestnih pravilih kot mi.
V petek, 23. 9., nam je dopoldne pospestrila prva predstava v sklopu Ježkovega abonmaja. Za zabavo na igrišču in nekaj smešnih trenutkov med policajem, ježkom Jožkom in botro Jesen so poskrbele strokovne delavke. Botra jesen bo za kazen, ker je storila kar nekaj prekrškov na cesti (prehitra in nevarna vožnja brez čelade na kolesu), ostala v naših krajih vsaj tri mesece in poskrbela za dekoracijo naših dreves ter dobrote na naših krožnikih in v kleteh.
Po navdihu Ježkovih dogodivščin piše Urša Dubravica