Trstenik 8, 4204 Golnik
tel.: 04 25 19 674

030 463 764

jezek@kranjski-vrtci.si

1 oddelek I. starostnega obdobja
2 oddelka II. starostnega obdobja

Vrtec je odprt od 6.15 do 16.00 ure.

Na vasi pod gorami,

korak za korakom,

rišemo mavrico nad nami.

Prednost našega vrtca je zagotovo bogata narava, ki nas obdaja. Vsakodnevno poskrbimo, da se otroci gibajo na svežem zraku. Ježki se najraje odpravimo na sprehod v gozd, ki ga počasi raziskujemo in se učimo, kako v njem sobivati z drugimi živimi bitji. Radi se igramo, gradimo in raziskujemo naravni material na gozdni jasi obdani s hribom, kjer je teren primeren tudi za vajo hoje v hrib, pozdrav soncu ali objemanje dreves.

Strokovne delavke vrtca poskrbimo, da se najmanj enkrat mesečno prelevimo v drug lik in vsem trem skupinam zaigramo gledališko predstavo po motivih aktualne brane pravljice, teme ali preprosto trenutnega navdiha. Poleg gledaliških predstav pa nas vse tri skupine ob petkih družijo tudi druge umetniške, gibalne in naravoslovne dejavnosti.

Radi sodelujemo z OŠ Simona Jenka Trstenik, prostovoljnim gasilskim društvom, Čebelarsko zvezo Gorenjske in krajevno skupnostjo, ki nam omogoča, da vsa večja srečanja in gledališke predstave lahko izpeljemo čez cesto vrtca v njihovih kulturnih prostorih.

V popoldanskem času se radi družimo in sodelujemo s starši. Dogodki kot so Ježkova ozimnica, božični bazar s predstavo, skupni pohodi in še kaj, zagotavljajo, da smo s starši in otroki še bolj povezani. Posebnost naše enote pa je zagotovo teater za starše, ki ga vodi ena od strokovnih delavk vrtca. Predstave so prava poslastica za vse in bučni aplavzi ob koncu predstav govorijo, da si takšnih kulturnih druženj želimo tudi v prihodnje.

Naša vizija je, da se med seboj povezujemo, poslušamo, gradimo spoštljiv odnos drug do drugega in spodbujamo ustvarjalnost, kritično mišljenje in predvsem razumemo drugačnost ter potrebe vsakega posameznika. V vrtcu Ježek nam največ pomenita zadovoljstvo in zaupanje otrok ter staršev. Cenimo in učimo iskrenost. Objemi otrok in njihovi nasmehi, razigranost ter navihanost pa so zagotovo tudi naše merilo za osebno zadovoljstvo in motivacija, da delamo v dobro njihovega počutja in razvoja na vseh ravneh.

jezek

Novičke

Bogatejši za gozdno igralnico

Z največjim ponosom sporočamo, da je vrtec Ježek bogatejši za gozdno igralnico. Projekt, ki je z vsemi idejami in postopki trajal eno leto, se je končno realiziral s pomočjo »zagnanih« staršev.

Na sončen torek, 22. 2. 2022, smo se v popoldanskih urah odpravili v “naš” gozdiček. Očki in mamice so bili polno opremljeni, več kot odlično pripravljeni na našo prvo akcijo gozdne igralnice. V dobrih dveh urah smo zgradili več kot smo si lahko mislili. Ideje so kar švigale sem in tja, tako kot tudi motorna žaga, ki je bila atijem v pravo veselje in ponos – igrača za velike, bi lahko rekli … to je bilo veselja in smeha. Medtem ko so atiji prevzeli težja, »moška«, opravila, so mamice pazljivo čuvale svoje zaklade, nabirale veje, vzgojiteljice pa smo se učile vezav, da bomo lahko nadgrajevale naša gozdna igrala. Poskrbeli smo tudi za jedačo – domača pehtranova potica se je odlično podala h gozdnim opravilom.

Vesele smo, da je gozd med nami, starši in otroki spletel posebne vezi. In zagotovo to ni bil prvi in zadnji delovni dogodek v naši novi gozdni igralnici.

Lepo vabljeni, da pokukate kdaj v naš delček gozda …

Tik za šolo, na levi strani potke …

 

Lepe gozdne dni vam kolektiv vrtca Ježek želi

MNOŽIČNI TEK IN MINIOLIMPIJADA

 

 

V septembru smo bili tudi Ježki športno aktivni. Da smo močni in polni kondicije smo pokazali na dveh dogodkih: množičnemu teku in Miniolimpijadi na Kranjskem stadionu. Množični tek se je odvijal 23. 9. v vseh Kranjskih enotah. Naši otroci so se najprej ogreli na poti po stopnicah proti cerkvi, kjer je odličen razgled na našo streho in ose, ki jo tako rade obletavajo. Hojo po stopnicah namreč obvladamo, saj jo vadimo vsak dan ob vstopanju in izstopanju iz našega vrtca. Ker je igrišče premajhno, travnik pa je bil ta dan nekoliko preblaten, smo tekli okoli cerkve in nabirali metre. Trud se je poplačal – vsi udeleženci so po koncu teka prejeli prave ježkove medalje.

 

Niso pa to bile edine osvojene medalje. Najstarejši otroci so se v torek, 28. 9., športno pomerili v različnih disciplinah na kranjskem stadionu v sklopu tradicionalne Miniolimpijade. S ponosom in vztrajnostjo so sodelovali drug z drugim in dokazali, da njihov zanos in veselje do gibanja vodita do zmage – tiste prave, kjer so zmagovalci vsi, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. Seveda smo osvojili čisto prave medalje. Sreča po dogodku je bila neopisljiva. Pa še prvič se je kar nekaj otrok peljalo z avtobusom. Sama radost, takšna, da je iz meglenega jutra nastal čudovit sončen dan.

Medtem ko so starejši Ježki proti zmagi hiteli na stadionu pa so mlajši urili svoje gibalne sposobnosti na Ježkovem poligonu, ki se je vil po celem vrtcu. Vsekakor ta dan nihče ni bil prikrajšan gibalnih radosti.

           

Razgibane dni tudi vam kolektiv Ježka želi

VZEMI SI ČAS, SVOJE NAM ŽELJE ZAUPAJ NAGLAS

 

 

V letošnje šolsko leto smo vstopili optimistično z dvema novima strokovnima delavkama, ki še dodatno prinašata ustvarjalno energijo med nas. Rdeča nit letošnjega leta v naši enoti je ČAS. Temo bomo prepletali skozi vsa področja kurikuluma s poudarkom na področju matematike in že znane prednostne naloge Kranjskih vrtcev: formativnega spremljanja otrok. Čas je širok pojem, zato komaj čakamo, da vidimo, kaj vse nam bo letošnji ČAS prinesel. Upamo, da bomo med novičkami še v tem šolskem letu lahko spet objavili kako skupno neformalno druženje s starši, dedki, babicami – res si močno želimo takšnih druženj, saj nas vse deležnike bogatijo in povezujejo. Še vedno bomo stremeli k skupnim dejavnostim vseh treh oddelkov. Zaenkrat nekoliko prilagojeno zaradi vseh razmer, a saj veste: imamo to srečo, da nam narava v tej čudoviti okolici ponuja ogromno možnosti, da skupni čas preživimo na prostem, kjer bacili kar odplešejo stran od nas.

 

 

Lepe dni vam kolektiv Ježka želi

POROČILO PROJEKTA ZDRAVJE V VRTCU 2020/2021

 

 

Enota Ježek je tudi letos sodelovala v projektu Zdravje v vrtcu. Izbrana tema oziroma rdeča nit “POČUTIM SE DOBRO” je ponuja širok spekter idej in odpirala ogromno vsebin, možnosti in načinov, kako lahko poskrbimo in podpremo dobro počutje tako v vrtcu kot tudi doma.

 

ZDRAVA PREHRANA

Skozi celo leto smo spoznavali in se seznanjali z zdravo prehrano, zdravim načinom prehranjevanja in prehranjevalnimi navadami ter kako skrbeti za naše telo, da bo ostalo zdravo. Skozi lutkovno predstavo Sadni prepir smo spoznali ter okusili različne vrste hrane. Spoznali smo tudi posamezne dele jabolka, hruške, češenj ipd. Jeseni smo pripravili tudi bučno juho iz buč z domačega vrta ter topel zeliščni napitek iz posušenih rožic (zelišč) z našega (vrtčevskega) vrta. Zaradi ločevanja skupin na posamezne mehurčke, smo organizirali potujočo posodo in tako skupinsko pripravili svaljke iz krompirjevega testa. Vsak je dodal svoj košček v mozaik in moč potujoče posode nas je povezovala tudi v tistih kriznih dnevih. Iz odvečnih zalog limon in pomaranč pa smo si pripravili kakšen osvežilni napitek, ki so ga otroci imeli na razpolago tekom dneva in so si ga z veseljem privoščili. Organizirali smo tudi smoothijev dan. Otroci so sodelovali pri pripravi sadno – zelenjavnih napitkov, ki jih je tudi kaj hitro zmanjkalo. Vsakodnevno smo poskrbeli za hidracijo telesa. V mesecu juniju smo pripravili bezgov sirup, ki je otrokom zelo všeč, kljub omejeni količini sladkorja. Ohladili in posladkali smo se s sadnim sladoledom, ki smo si ga pripravili iz sezonskega sadja. Otroke sva vsakodnevno spodbujali k pokušanju in okušanju čim bolj raznovrstne in raznolike prehrane.

 

GIBANJE

Gibanje je bilo sestavni del našega vsakdana. Otroci so vsakodnevno sodelovali pri gibalnih minutkah: bansi, gibalno – rajalne igre, razgibali telo ob glasbi na podlagi podanih navodil, prosto in sproščeno izvajali naravne oblike gibanja tako v igralnici kot na igrišču in v naravi, gozdu, izvajali smo tudi jogo za otroke, gimnastične vaje, vaje v dvojicah, masažo, se razgibali s pomočjo rekvizitov. Vsakodnevno smo se gibali na svežem zraku. Podali smo se na daljše sprehode v okolico vrtca in gozd. Veliko časa smo preživeli v gozdu/gozdni igralnici, kjer so otroci sproščeno izvajali naravne oblike gibanja, se igrali z naravnim materialom, imeli stik z naravo, jo spoznavali in zaznavali z vsemi svojimi čutili. Na igrišču pa so otroci plezali na plezala, se spuščali po toboganu, gugali na gugalnicah, vozili s poganjalci, premagovali različne ovire, gibali s pomočjo telovadnih rekvizitov, ipd. Razvijali gibalne spretnosti in sposobnosti, koordinacijo, ravnotežje, osvajali osnovne gibalne koncepte, premagovali strah, pridobivali na samozavesti in zaupanju v svoje gibalne sposobnosti. V igralnici so se otroci vsakodnevno zadrževali tudi v FIT kotičku, ki jim je bil na voljo ves čas.

 

VARNO V PROMETU / NA IGRIŠČU

Z otroki smo se vsakodnevno gibali na svežem zraku, hodili na krajše in daljše sprehode in se tako vsakodnevno varno vključevali v promet. Z otroki smo se o varnosti v prometu pogovarjali že v igralnici, večkrat tudi vmes med sprehodom. Seznanjali in spoznavali smo prometne znake, najbolj se jim je vtisnil STOP znak. Poudarili smo pomen prehoda za pešce, uporabljali pločnike oziroma hodili

ob robu cestišča, kjer pločnikov ni bilo. Spoznavali in pogovarjali smo se tudi o obvezni opremi pri vožnji s kolesom, ipd., o uporabi otroškega varnostnega sedeža v avtomobilu in uporabi varnostnega pasu med vožnjo. Na igrišču smo bili pozorni na varno uporabo igral. Med igro smo pazili drug na drugega in poskrbeli, da za določeno aktivnost, dejavnost uporabljamo tisti del igrišča, ki je aktivnosti namenjen.

 

DUŠEVNO ZDRAVJE

Eden od mesecev je bil namenjen tudi spoznavanju in prepoznavanju naših čustev. Otroci so prisluhnili pravljici Piščanček Pik in si ogledali tudi lutkovno predstavo. Omenjena pravljica jim je bila zelo všeč. Skozi pravljico, ilustracije, so se pobliže lahko seznanili s čustvi, jih delno tudi prepoznali, ozavestili njihov pomen. Se pa večina otrok vseh čustev še ne zaveda, oziroma jih ne razločuje ali prepozna. Vsakodnevno smo se pogovarjali o počutju v vrtcu. Otroke sva spodbujali k izražanju čustev in občutij. Izdelali smo plakat s čustvi, tako je vsak otrok imel tekom dneva možnost pokazati na posamezen obraz. Nekateri otroci so bili dejansko že zmožni pokazati na določeno čustvo oziroma sliko, ki je določeno čustvo prikazovala, nekateri otroci pa so izbrali sličico, ki jim je bila trenutno najbolj všeč. S čustvi so se imeli možnost seznanjati tudi skozi igro s pomočjo različnih didaktičnih igrač. Spoznali smo, da se v določeni situaciji lahko tudi vsak drugače počuti. Najbolj smo se zabavali ob opazovanju v ogledalu, ko smo uprizarjali različne čustvene izraze na obrazu z mimiko, kretnjami telesa ipd., kako lahko izgledamo ko smo veseli, žalostni, jezni, prestrašeni, se počutimo dobro ipd.

TEDEN OTROKA

V tednu otroka pod geslom »Pogovor je odgovor« smo se v vrtcu Ježek pogovarjali prek čutil. Vsak dan v tednu smo posvetili enemu čutilu, skupne dejavnosti pa izvajali s prehajanjem in na prostem. Ko zapreš oči in uporabiš le sluh, lahko na deževen dan poslušaš glasbo dežja in nanjo plešeš. Palerina je čudovit dodatek za vrtenje po dežju. Ste vedeli, da gozd diši? Otroci so v igralnici prepoznavali naravne vonje, kasneje pa so šli za nosom v gozd iskat nove. Tip in okus pa sta najboljša prijatelja takrat, ko iz ostankov krompirja pripravimo svaljke. Gnetenje ni bilo koristno le za prstne spretnosti naših Ježkov, rekli so, da jih oblikovanje testa tudi . Seveda pa ni boljšega, če svoj izdelek tudi preizkusiš. Okusi so različni, zato smo med kuhanjem poskrbeli za degustacijo slanih, kislih, grenkih in sladkih prilog, ter ugotovili, da se k svaljkom poda sladko. Okusili pa smo tudi čaj iz domačega vrta, ki smo si ga skuhali kar sami. V gozdnem gledališču pod krošnjami pa smo naš teden otroka zaključi z nemo predstavo Pat&Mat. Kdo bi si mislil, z malo domišljije se lahko pogovarjamo brez besed in se pri tem zelo dobro razumemo.

       

Eva Mušič

 

POTUJOČA POSODA – PEKA JABOLČNE PITE

 

Bil je deževni petek v začetku oktobra … V načrtu je bilo, da izpeljemo skupno dejavnost vseh treh skupin v gozdu. Ker pa nam je ta dan ponagajalo močno deževje, je tako na hitro v jutru padla ideja, da bi lahko pripravili jabolčno pito. Tisto jabolčno pito, ki so jo otroci z navdušenjem omenili na zadnji predstavi, ko je v naše kraje prišla gospa Jesen. Jabolk je bilo veliko v kuhinji, pa tudi nekaj masla in moke. Prav vse sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo tiste prave jabolčne pite. Da ne bi kršili ukrepov in se združevali v eni igralnici, smo si strokovne delavke domislile metodo “potujoče posode”.

Otroci starejše skupine so se lotili rezanja jabolk, v srednji skupini pa smo zamesili testo in ga razvaljali na pekač. Med tem je bilo sila čudovito opazovati otroke. V starejši skupini je med rezanjem eden od dečkov svoje občutke izrazil z besedami: “Mene pa tole rezanje jabolk res pomirja.” Medtem pa smo v srednji igralnici že posegali s svojimi rokami po mešanici moke, masla in vode. Tudi občutek hladne moke v kombinaciji z mehkim maslom dene nadvse pomirjajoče. Gnetli smo tako dolgo (si na koncu tudi malo pomagali z ročnim mešalnikom), da je nastalo pravo krhko testo. Testo smo z rokami in valjarjem porazdelili po pekaču, nekaj pa smo ga prihranili za tisko končno piko na i. Pekač smo odnesli v igralnico starejših, ki so narezana jabolka z dodadkom medu razporedili po testu in nam vrnili že skoraj pripravljeno pito za peko. Na jabolka smo nato s pomočjo tudi najmlajših otrok, ki so se seznanili z že oblikovanim testom, nadrobili še drobne kroglice za dodano hrustljavost jabolk.

Še dobro, da je naša kuharica Simona vedno “za stvar” in z veseljem počuva naše kuharske stvaritve, ki se med našimi gibalnimi dejavnosti pridno pečejo v precej stari pečici, ki zato potrebuje nekaj več časa, da dobro zapeče tisto, kar je zapeči treba.

Ker je pečica potrebovala nekaj več časa, smo se sladkali šele po počitku, ampak je teknilo. In otroci so še pred pozdravom staršem ob odhodu veselo pripovedovali o peki naše jabolčne pite. Ugotovili smo, da tudi s skupnimi močmi, čeprav ločeno, lahko naredimo okusen priboljšek. Tokrat nas je ta lepo, sladko pospremil v zaslužen vikend.

           

Urša Dubravica

GLEDALIŠČE POD KROŠNJAMI

 

Otroci so nas tik pred začetkom jeseni začeli spraševati: “Kdaj bomo pa spet imeli predstavo tuki v vrtcu?”

Res je, lansko leto smo otroke kar malo razvadile z našim kulturnim Ježkovim abonmajem predstav, ki smo jih za otroke odigrale in pripravile strokovne delavke enote najmanj enkrat mesečno. Ob predstavah smo se vsi tako imenitno zabavali in se ob tem naučili ogromno različnih gledaliških tehnik in predvsem tudi gledališkega bontona, da bi bila res strašanska škoda, da s tem ne bi nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Zakaj pa ne? Res je, predstava mora biti! Predstava bo!

In smo se odločile, da za otvoritev v novo sezono Ježkovega abonmaja uporabimo tematiko prihoda jeseni. Ker se seveda ne smemo združevati v notranjih prostorih (vsaj ne v tolikšnem številu), smo se odločile, da naše gledališče v letošnjem letu odpira svoja vrata pod krošnjami dreves – na našem igrišču, v gozdu, ali drugi bližnji okolici, kjer bo za kuliso poskrbela gospa scenografka Narava.

V torek, 22. 9. 2020, smo otroke izredno razveselile z dejstvom, da se bo zgodila prva predstava v letošnjem letu. In ne le to da bomo imeli predstavo, zgodila se bo kar na igrišču! Veselje je bilo tolikšno, da so nekateri pozabili, kako si je treba obuti čevlje, ali da je pred odhodom na igrišče res fino oditi na stranišče … Nič ne de, kljub dolgemu obiranju in nabiranju še zadnjih rekvizitov za predstavo se je ta zgodila še ob primernem času, da nismo zamudili na kosilo. Preprosta predstava, v kateri sta nastopali poletje in jesen, je otroke nagovorila in predvsem razveselila. Čeprav je poletje prineslo vse radosti iger z vodo na naši ježkovi plaži, smo ugotovili, da je tudi jesen izredno darežljiva. Plodovi s katerimi se lahko igramo v gozdu in jih nabiramo, pa obarvano listje, ki ga grabimo na kupe in se valjamo v njem … uuu, pa jabolka. Mmm, slastna jabolka – nekaj jih je imela kar s seboj ta gospa jesen, da smo se še malo posladkali in zahrustali vanje tik pred kosilom. Prijazno nas je povprašala, kaj bi lahko še pripravili iz jabolk. Otroci so dajali svoje predloge: “Jabolčno pito, pa štrudl, pa čežano, mmm mjami, jabolčno pito, ja! …”

No, pa je prišla jesen. Lepo se je naselila k nam: z otvoritvijo ježkovega abonmaja in obroditvijo idej kam z jabolki, ki nam jih ježkom nikoli ne manjka.

         

Urša Dubravica

OBJEMI DREVO IN BOLJE TI BO

 

Septembrski čas je za mnoge težak, naporen in izredno čustven mesec. Tako za otroke, ki se prvič srečajo z vrtcem, za tiste, ki se po dolgem času ponovno vračajo vanj, ki menjajo skupino, vzgojiteljice, morda celo odhajajo v drug vrtec … Težek je tudi za starše in vzgojiteljice. Včasih se zdi, da prav vsi v tem kaosu občutkov težko najdemo svoj mir. Je pa v tem času izredno pomembno, da si prisluhnemo, da predvsem otroku nudimo varnost in bližino. Seveda se tega strokovne delavke v Ježku dobro zavedamo. Vemo pa, da obstaja še nekje nekaj ali nekdo, ki lahko prisluhne in pomiri še tako velike solze in domotožje.

Gozd in vsa ta drevesa v njem nam od nekdaj dajejo občutek miru in domačnosti. Tako smo se z otroki za našo prvo skupno dejavnost 18. septembra podali v gozd poiskat svoje drevo. V gozdu smo najprej sklenili velik krog in ugotovili, da naše roke sklenejo krog tudi takrat, ko nekoga objamemo.

“Kaj pa če bi danes vsak od nas poiskal svoje drevo, ga objel, mu kaj sporočil, ga vprašal ali mu preprosto prisluhnil in se naslonil nanj …:” se je glasila naloga, ki so jo otroci dobili v gozdu. Seveda so se vsi naenkrat zapodili, precej glasno, lahko bi rekli, da ne ravno po gozdnem bontonu, k svojemu drevesu. Med akcijo iskanja/izbiranja svojega drevesa je prišlo tudi do konfliktov, kdo bo v boju zmagal za izbrano drevo. Otrokom smo hitro pomagale z mislijo, da smo le v gozdu in je dreves več kot dovolj za vse. Ko so se nakako razporedili ob svojih drevesih, je v nekem trenutku nastala prav prijetna tišina. V objemu dreves so otroci izgledali čudovito in predvsem varno ter mogočno. Neopisljiva sreča je, ko vidiš objokano deklico, ki se v trenutku umiri, ker verjame, da njeno drevo, ki ga močno drži v objemu, pošilja njena sporočila preko listkov njeni mamici. In neopisljiva sreča je, da otroci znajo bivati z naravo in da se zavedajo, kako mogočna in močna pa tudi pravljična je.

Z drevesi se bomo še objemali in verjamem, da nam bodo v letošnjem letu pomagala premagati še marsikatero stisko in nam sporočila še mnogo čudovitih zgodb.

Poskusite kdaj objeti drevo. Res zna biti, da vam potem bolje bo.

         

Urša Dubravica

Skip to content

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri