Trstenik 8, 4204 Golnik
tel.: 04 25 19 674

jezek@kranjski-vrtci.si

3 oddelki II. starostnega obdobja

Vrtec je odprt od 6.15 do 16.00 ure.

Na vasi pod gorami,

korak za korakom,

rišemo mavrico nad nami.

Prednost našega vrtca je zagotovo bogata narava, ki nas obdaja. Vsakodnevno poskrbimo, da se otroci gibajo na svežem zraku. Ježki se najraje odpravimo na sprehod v gozd, ki ga počasi raziskujemo in se učimo, kako v njem sobivati z drugimi živimi bitji. Radi se igramo, gradimo in raziskujemo naravni material na gozdni jasi obdani s hribom, kjer je teren primeren tudi za vajo hoje v hrib, pozdrav soncu ali objemanje dreves.

Strokovne delavke vrtca poskrbimo, da se najmanj enkrat mesečno prelevimo v drug lik in vsem trem skupinam zaigramo gledališko predstavo po motivih aktualne brane pravljice, teme ali preprosto trenutnega navdiha. Poleg gledaliških predstav pa nas vse tri skupine ob petkih družijo tudi druge umetniške, gibalne in naravoslovne dejavnosti.

Radi sodelujemo z OŠ Simona Jenka Trstenik, prostovoljnim gasilskim društvom, Čebelarsko zvezo Gorenjske in krajevno skupnostjo, ki nam omogoča, da vsa večja srečanja in gledališke predstave lahko izpeljemo čez cesto vrtca v njihovih kulturnih prostorih.

V popoldanskem času se radi družimo in sodelujemo s starši. Dogodki kot so Ježkova ozimnica, božični bazar s predstavo, skupni pohodi in še kaj, zagotavljajo, da smo s starši in otroki še bolj povezani. Posebnost naše enote pa je zagotovo teater za starše, ki ga vodi ena od strokovnih delavk vrtca. Predstave so prava poslastica za vse in bučni aplavzi ob koncu predstav govorijo, da si takšnih kulturnih druženj želimo tudi v prihodnje.

Naša vizija je, da se med seboj povezujemo, poslušamo, gradimo spoštljiv odnos drug do drugega in spodbujamo ustvarjalnost, kritično mišljenje in predvsem razumemo drugačnost ter potrebe vsakega posameznika. V vrtcu Ježek nam največ pomenita zadovoljstvo in zaupanje otrok ter staršev. Cenimo in učimo iskrenost. Objemi otrok in njihovi nasmehi, razigranost ter navihanost pa so zagotovo tudi naše merilo za osebno zadovoljstvo in motivacija, da delamo v dobro njihovega počutja in razvoja na vseh ravneh.

jezek

Novičke

TEDEN OTROKA

V tednu otroka pod geslom »Pogovor je odgovor« smo se v vrtcu Ježek pogovarjali prek čutil. Vsak dan v tednu smo posvetili enemu čutilu, skupne dejavnosti pa izvajali s prehajanjem in na prostem. Ko zapreš oči in uporabiš le sluh, lahko na deževen dan poslušaš glasbo dežja in nanjo plešeš. Palerina je čudovit dodatek za vrtenje po dežju. Ste vedeli, da gozd diši? Otroci so v igralnici prepoznavali naravne vonje, kasneje pa so šli za nosom v gozd iskat nove. Tip in okus pa sta najboljša prijatelja takrat, ko iz ostankov krompirja pripravimo svaljke. Gnetenje ni bilo koristno le za prstne spretnosti naših Ježkov, rekli so, da jih oblikovanje testa tudi . Seveda pa ni boljšega, če svoj izdelek tudi preizkusiš. Okusi so različni, zato smo med kuhanjem poskrbeli za degustacijo slanih, kislih, grenkih in sladkih prilog, ter ugotovili, da se k svaljkom poda sladko. Okusili pa smo tudi čaj iz domačega vrta, ki smo si ga skuhali kar sami. V gozdnem gledališču pod krošnjami pa smo naš teden otroka zaključi z nemo predstavo Pat&Mat. Kdo bi si mislil, z malo domišljije se lahko pogovarjamo brez besed in se pri tem zelo dobro razumemo.

       

Eva Mušič

 

POTUJOČA POSODA – PEKA JABOLČNE PITE

 

Bil je deževni petek v začetku oktobra … V načrtu je bilo, da izpeljemo skupno dejavnost vseh treh skupin v gozdu. Ker pa nam je ta dan ponagajalo močno deževje, je tako na hitro v jutru padla ideja, da bi lahko pripravili jabolčno pito. Tisto jabolčno pito, ki so jo otroci z navdušenjem omenili na zadnji predstavi, ko je v naše kraje prišla gospa Jesen. Jabolk je bilo veliko v kuhinji, pa tudi nekaj masla in moke. Prav vse sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo tiste prave jabolčne pite. Da ne bi kršili ukrepov in se združevali v eni igralnici, smo si strokovne delavke domislile metodo “potujoče posode”.

Otroci starejše skupine so se lotili rezanja jabolk, v srednji skupini pa smo zamesili testo in ga razvaljali na pekač. Med tem je bilo sila čudovito opazovati otroke. V starejši skupini je med rezanjem eden od dečkov svoje občutke izrazil z besedami: “Mene pa tole rezanje jabolk res pomirja.” Medtem pa smo v srednji igralnici že posegali s svojimi rokami po mešanici moke, masla in vode. Tudi občutek hladne moke v kombinaciji z mehkim maslom dene nadvse pomirjajoče. Gnetli smo tako dolgo (si na koncu tudi malo pomagali z ročnim mešalnikom), da je nastalo pravo krhko testo. Testo smo z rokami in valjarjem porazdelili po pekaču, nekaj pa smo ga prihranili za tisko končno piko na i. Pekač smo odnesli v igralnico starejših, ki so narezana jabolka z dodadkom medu razporedili po testu in nam vrnili že skoraj pripravljeno pito za peko. Na jabolka smo nato s pomočjo tudi najmlajših otrok, ki so se seznanili z že oblikovanim testom, nadrobili še drobne kroglice za dodano hrustljavost jabolk.

Še dobro, da je naša kuharica Simona vedno “za stvar” in z veseljem počuva naše kuharske stvaritve, ki se med našimi gibalnimi dejavnosti pridno pečejo v precej stari pečici, ki zato potrebuje nekaj več časa, da dobro zapeče tisto, kar je zapeči treba.

Ker je pečica potrebovala nekaj več časa, smo se sladkali šele po počitku, ampak je teknilo. In otroci so še pred pozdravom staršem ob odhodu veselo pripovedovali o peki naše jabolčne pite. Ugotovili smo, da tudi s skupnimi močmi, čeprav ločeno, lahko naredimo okusen priboljšek. Tokrat nas je ta lepo, sladko pospremil v zaslužen vikend.

           

Urša Dubravica

GLEDALIŠČE POD KROŠNJAMI

 

Otroci so nas tik pred začetkom jeseni začeli spraševati: “Kdaj bomo pa spet imeli predstavo tuki v vrtcu?”

Res je, lansko leto smo otroke kar malo razvadile z našim kulturnim Ježkovim abonmajem predstav, ki smo jih za otroke odigrale in pripravile strokovne delavke enote najmanj enkrat mesečno. Ob predstavah smo se vsi tako imenitno zabavali in se ob tem naučili ogromno različnih gledaliških tehnik in predvsem tudi gledališkega bontona, da bi bila res strašanska škoda, da s tem ne bi nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. Zakaj pa ne? Res je, predstava mora biti! Predstava bo!

In smo se odločile, da za otvoritev v novo sezono Ježkovega abonmaja uporabimo tematiko prihoda jeseni. Ker se seveda ne smemo združevati v notranjih prostorih (vsaj ne v tolikšnem številu), smo se odločile, da naše gledališče v letošnjem letu odpira svoja vrata pod krošnjami dreves – na našem igrišču, v gozdu, ali drugi bližnji okolici, kjer bo za kuliso poskrbela gospa scenografka Narava.

V torek, 22. 9. 2020, smo otroke izredno razveselile z dejstvom, da se bo zgodila prva predstava v letošnjem letu. In ne le to da bomo imeli predstavo, zgodila se bo kar na igrišču! Veselje je bilo tolikšno, da so nekateri pozabili, kako si je treba obuti čevlje, ali da je pred odhodom na igrišče res fino oditi na stranišče … Nič ne de, kljub dolgemu obiranju in nabiranju še zadnjih rekvizitov za predstavo se je ta zgodila še ob primernem času, da nismo zamudili na kosilo. Preprosta predstava, v kateri sta nastopali poletje in jesen, je otroke nagovorila in predvsem razveselila. Čeprav je poletje prineslo vse radosti iger z vodo na naši ježkovi plaži, smo ugotovili, da je tudi jesen izredno darežljiva. Plodovi s katerimi se lahko igramo v gozdu in jih nabiramo, pa obarvano listje, ki ga grabimo na kupe in se valjamo v njem … uuu, pa jabolka. Mmm, slastna jabolka – nekaj jih je imela kar s seboj ta gospa jesen, da smo se še malo posladkali in zahrustali vanje tik pred kosilom. Prijazno nas je povprašala, kaj bi lahko še pripravili iz jabolk. Otroci so dajali svoje predloge: “Jabolčno pito, pa štrudl, pa čežano, mmm mjami, jabolčno pito, ja! …”

No, pa je prišla jesen. Lepo se je naselila k nam: z otvoritvijo ježkovega abonmaja in obroditvijo idej kam z jabolki, ki nam jih ježkom nikoli ne manjka.

         

Urša Dubravica

OBJEMI DREVO IN BOLJE TI BO

 

Septembrski čas je za mnoge težak, naporen in izredno čustven mesec. Tako za otroke, ki se prvič srečajo z vrtcem, za tiste, ki se po dolgem času ponovno vračajo vanj, ki menjajo skupino, vzgojiteljice, morda celo odhajajo v drug vrtec … Težek je tudi za starše in vzgojiteljice. Včasih se zdi, da prav vsi v tem kaosu občutkov težko najdemo svoj mir. Je pa v tem času izredno pomembno, da si prisluhnemo, da predvsem otroku nudimo varnost in bližino. Seveda se tega strokovne delavke v Ježku dobro zavedamo. Vemo pa, da obstaja še nekje nekaj ali nekdo, ki lahko prisluhne in pomiri še tako velike solze in domotožje.

Gozd in vsa ta drevesa v njem nam od nekdaj dajejo občutek miru in domačnosti. Tako smo se z otroki za našo prvo skupno dejavnost 18. septembra podali v gozd poiskat svoje drevo. V gozdu smo najprej sklenili velik krog in ugotovili, da naše roke sklenejo krog tudi takrat, ko nekoga objamemo.

“Kaj pa če bi danes vsak od nas poiskal svoje drevo, ga objel, mu kaj sporočil, ga vprašal ali mu preprosto prisluhnil in se naslonil nanj …:” se je glasila naloga, ki so jo otroci dobili v gozdu. Seveda so se vsi naenkrat zapodili, precej glasno, lahko bi rekli, da ne ravno po gozdnem bontonu, k svojemu drevesu. Med akcijo iskanja/izbiranja svojega drevesa je prišlo tudi do konfliktov, kdo bo v boju zmagal za izbrano drevo. Otrokom smo hitro pomagale z mislijo, da smo le v gozdu in je dreves več kot dovolj za vse. Ko so se nakako razporedili ob svojih drevesih, je v nekem trenutku nastala prav prijetna tišina. V objemu dreves so otroci izgledali čudovito in predvsem varno ter mogočno. Neopisljiva sreča je, ko vidiš objokano deklico, ki se v trenutku umiri, ker verjame, da njeno drevo, ki ga močno drži v objemu, pošilja njena sporočila preko listkov njeni mamici. In neopisljiva sreča je, da otroci znajo bivati z naravo in da se zavedajo, kako mogočna in močna pa tudi pravljična je.

Z drevesi se bomo še objemali in verjamem, da nam bodo v letošnjem letu pomagala premagati še marsikatero stisko in nam sporočila še mnogo čudovitih zgodb.

Poskusite kdaj objeti drevo. Res zna biti, da vam potem bolje bo.

         

Urša Dubravica

“PISANIH NOG, RADOVEDNO NAOKROG” V NOVO ŠOLSKO LETO

 

Juhuhu, september je tu!

No ja, v resnici je že za nami, mi pa vam šele zdaj kličemo dobrodošlico v novo šolsko leto še tu, na spletni strani naših Kranjskih vrtcev. Lahko bi rekli, da se nam je v septembru zgodilo že toliko zanimivega, da sploh ni bilo časa še za pisanje člankov. Pa vendar, ni skrbi, vse bomo nadoknadili.

Kot ste že morda ugotovili, v letošnje leto smo zakorakali z novim sloganom, rdečo nitjo: “Pisanih nog, radovedno naokrog.” Veliko se bomo vrteli v krogih, na vse mogoče načine. Kar pomislite, kaj vse je okroglo in kaj vse se vrti v krogu. Ali ste vedeli: tudi valovi so okrogli. No, toliko za okus. Pa veliko bomo brali, pripovedovali, se igrali …, seveda bomo pri vsem tem ustvarjalni, kot smo bili že lani.

Tudi letos bomo čimbolj aktivni na prostem; raziskovali bomo gozd in ostalo okolico, preizkušali ravnotežje in kordinacijo s premagovanjem naravnih ovir, mišice pa bomo krepili tudi s hojo v hrib. Naš ljubi hrib sredi gozda nas vsakič tako mamljivo vabi na svoj vrh. In res se je vredno potruditi, ker je tam zgoraj ogromno zanimivega materiala za ustvarjanje, nabiranje, raziskovanje, gradnjo poligonov, hišic, …

Nadaljevali bomo tudi s skupnimi dejavnostmi vseh treh skupin. A preden skomignete z glavo, objubimo, da jih bomo v tem letu izvajali le na prostem, največ tam, kjer bomo varnostno razdaljo določili kar z drevesi. Kaj več o naših dogodivščinah pa v naslednjih člankih.

Urša Dubravica

Ježkova plaž

V zadnjem tednu smo ježki v vrtec prihiteli kar v kopalkah. Sončne dni smo preživeli ob igri z vodo na JEŽKOVI PLAŽI, kjer ni manjkalo smeha in vonja po sončni kremi.

      

 

V petek pa so nam vzgojiteljice pripravile zajtrk na prostem. Bela kava, žemlja, pogled na okoliške hribe in rahel gorski vetrič so odlična kombinacija za začetek počitniških dni.

 

Ne bomo pa pozabili sladkega presenečenja naše kuharice Simone.

Juhuhuuu, počitnice!!!

Ježek, se vidimo spet septembra!

DECEMBRSKO SREČANJE

 

12.12. 2019 smo se zbrali v dvorani ks Trstenik, kjer smo si lahko ogledali premiero predstave Pingvinčkova pošta v izvedbi Ježkovega teatra za starše. S pripravami na ta dogodek smo začeli že v koncu oktobra, ko se je k sodelovanju v Ježkov teater odzvalo 9 mamic . Vsak ponedeljek so oddrvele na “sestanek”, kjer so se iz mam prelevile v pingvine in njihove prijatelje. S svojo zagnanostjo, pozitivno energijo in idejami so izdelale čudovito sceno, kostume in poskrbele, da je bila predstava naravnost čarobna. Ježkov teater bo nadaljeval s svojim delom zato ob naslednjem vabilu toplo vabi tudi tiste, ki jih je mogoče predstava opogumila, da se preizkusijo na odrskih deskah. Za praznično vzdušje pa je zunaj poskrbel tudi sneg. Po predstavi smo se ob čaju družili v spodnjem prostoru krajevne skupnosti, kjer je potekal bazar. Še enkrat hvala za prispevke, vse bližje smo, da v gozd zakorakamo v popolni opremi – z novimi gozdnimi hlačami.

       

Eva Mušič

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK IN JEŽKOVA PEKARNA

 

V petek, 15. novembra, smo tradicionalno zajtrkovali tudi v vrtcu Ježek. Med, maslo, pirin kruh in jabolka so nam dobro deli in otroci so hodili po dodatke eden za drugim. Da pa je bilo še toliko bolj slastno, smo se na zajtrk začeli pripravljati en dan prej, ko smo v naši Ježkovi pekarni spekli pravi domači kruh in žemljice. Za dober recept peke kruha nam je na pomoč pristopila mamica Monika Nastran, ki poklicno peče odličen domači kruh v pravi krušni peči. Naučili smo se katere sestavine potrebujemo za kruh, koliko časa vzhaja in na kaj je treba biti pozoren, da se kruh speče odlično rahel in okusen.

 

Ker je tako lepo dišalo ob peki žemljic in kruha po našem vrtcu, smo že vsi nestrpno čakali naslednji dan, ko smo naše dobrote tudi poskusili. Degustacije pa niso bili prikrajšani niti starši, ki so si lahko skupaj z otroki postregli kar pred vhodom v vrtec. V garderobi so se vrtele pesmice o čebelah, kar je še dodatno pripomoglo k dobremu vzdušju takoj v jutru.

     

Po zajtrku nas je najprej obiskala čebelica nato pa še čebelarja iz Čebelarske zveze Gorenjske, ki sta nam na izredno zanimiv način razložila, kako nastane med in zakaj vse so naše čebelice tako nepogrešljive. Prinesla sta nam tudi nekaj kozarčkov medu, ki ga bomo decembra zmešali v medenjake in še kako drugo dobroto. Komaj že čakamo naših novih pekovskih podvigov.

   

Zapisala: Urša Dubravica

Skip to content

Za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje ta stran uporablja piškotke. Več informacij.

Piškotki na tej strani so nastavljeni na možnost "Dovoli piškotke", kar omogoča najboljšo uporabniško izkušnjo pri brskanju. S klikom na gumb "Velja" se s to nastavitvijo strinjate.

Zapri